Netflix in Taiwan Semiconductor Manufactoring dvignila optimizem na trgu

Borzni trgi na obeh straneh Atlantika so teden, podprt z znižanjem obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in z dobrimi poslovnimi rezultati ameriških podjetij, zaključili pozitivno. Kitajske delnice so zabeležile upad vrednosti, saj je optimizem po nedavni tržni evforiji na račun spodbud Pekinga pričel bledeti.

Osrednji ameriški indeks S&P 500 je prejšnji teden beležil rast vrednosti. Med tokratnimi objavami gospodarskih podatkov sta bili septembrska maloprodaja in zahtevki za nadomestilo za brezposelnost, ki sta bili boljši od pričakovanj. Nasprotno je industrijska proizvodnja v ZDA septembra upadla (za 0,3 %), a na račun izrednih dogodkov – stavka v podjetju Boeing je rast upočasnila za ocenjenih 0,3 %, učinki orkanov Helene in Milton pa so odšteli dodatnih 0,3 %. Novice o poslovnih rezultatih podjetij za tretje četrtletje leta so bile večinoma dobro sprejete, kar je prispevalo k splošno pozitivnemu razpoloženju vlagateljev. Finančni sektor je bil med najboljšimi, saj so vlagatelji analizirali številne novice o zaslužkih v sektorju, pri tem pa sta bila izstopajoča bančna velikana Morgan Stanley in Goldman Sachs. Tudi visok dobiček Netflixa, ki je bil boljši od pričakovanj in napovedi za naprej, je prispeval k podpori širšemu trgu. Po drugi strani so bile delnice polprevodnikov pod pritiskom zaradi novice, da ameriška administracija predsednika Bidna razmišlja o omejitvi prodaje naprednih AI čipov določenim državam. Dodatno so četrtletni rezultati, sicer evropskega proizvajalca opreme za polprevodnike ASML, zaradi nižjega dobička in šibkejše napovedi prihodkov za prihodnje leto, razočarali vlagatelje. Tehnološki indeks Nasdaq je kljub temu pridobil zagon, potem ko so nekatera podjetja poročala o boljših zaslužkih, kot je bilo pričakovano. Taiwan Semiconductor Manufacturing, ki upravlja tovarne za proizvodnjo naprednih digitalnih polprevodnikov, je z objavo poslovnih rezultatov razveselil vlagatelje in ponovno vzbudili navdušenje nad delnicami, povezanimi z umetno inteligenco.

Po pričakovanjih je ECB znižala referenčno obrestno mero za četrt odstotne točke na 3,25 %. Odločitev za novo znižanje obrestnih mer je temeljila na najnovejši oceni inflacijskih obetov, na katere vplivajo tudi nedavni kazalniki slabše gospodarske aktivnosti v evroobmočju. Evropski statistični urad je sicer v četrtek objavil, da je evrska inflacija na medletni ravni septembra znašala 1,7 % in tako prvič po juniju 2021 zdrsnila pod srednjeročni 2 % cilj ECB. Čeprav je predsednica ECB Christine Lagarde ponovno poudarila, da se banka ne bo zavezala k določeni obrestni meri vnaprej, finančni trgi pričakujejo, da bo ECB za podporo gospodarstvu decembra ponovno znižala obrestno mero. Počasnejša inflacija in upad rasti plač v Združenem kraljestvu omogočata, da lahko tudi angleška centralna banka (BoJ) prihodnji mesec ponovno zniža obrestne mere. Letna inflacija je namreč septembra zabeležila najnižjo stopnjo rasti vse od aprila 2021 (1,7 %), medtem ko se je rast plač upočasnila na 4,9 %, kar nakazuje na sprostitev pritiskov na trgu dela.

Kitajske delnice so v preteklem tednu zabeležile upad vrednosti (-2,91 %), saj je optimizem po nedavni tržni evforiji na račun spodbud vlade pričel bledeti. Kitajsko gospodarstvo je v tretjem četrtletju na letni ravni zraslo za 4,6 % in preseglo pričakovanja, a je bila rast nekoliko nižja od 4,7 % letne rasti, zabeležene v drugem četrtletju in tudi pod ciljem vlade, ki znaša okoli 5 %. Drugi makroekonomski podatki so sicer pokazali znake izboljšanja. Industrijska proizvodnja se je septembra povišala za 5,4 %, maloprodaja pa je narasla za 3,2 % letno glede na leto prej, kar je več od pričakovanj in tudi več kot mesec poprej. Tudi japonski borzni trg je prejšnji teden izgubil na vrednosti. Septembrski padec inflacije, čeprav predviden, je namreč vzbudil ugibanja, da japonska centralna banka (BoJ) letos verjetno ne bo ponovno zvišala obrestne mere.